Senj je zanimiv, ker je drugačen. Ni tako turistično razvit kot nekatera turistična središča, ampak živi eno svojo zgodbo.

V začetku februarja me je firbec popeljal do Senja in povzpela sva se tudi do trdnjave Nehaj na vrhu hribčka. V trdnjavi je muzej, ki ima stalne razstave o senjskih uskokih, o senjskih cerkvah skozi zgodovino in o zgodovini same trdnjave, ki se začenja leta 1558.

Cene vstopnic za muzej so od 7 kun za otroke in študente, do 20 kun za odrasle. Odprt je vsak dan od 10:00 do 18:00, poleti (julij in avgust) pa od 9:00 do 21:00.

Prijatelje me je peljal v gostilno Ribič v Seči, kjer so naju zelo dobro nahranili.

Ribič je že precej stara gostilna, katere kvaliteta je v preteklih letih menda nihala (ne vem, jaz sem bil tam prvič), a se sedaj spet dviga.

Za predjed sva vzela tris (bakalar, hobotnico v solati in sardelice), in kapesante, za glavno jed pa približno kilsko škarpeno s krompirjem in okusno omako, vse skupaj v pečici. Drugega kot njam ne morem reči.

Zraven sva spila liter domače Malvazije, ki je dobra in zatem še kavo. Za sladico ni bilo več prostora - še krompirja nisva mogla do konca pojest.

Vse skupaj je bilo okoli 80 € (se ne spomnim več natančno). Skratka dobro in še pridemo!

Na fotkah je pekač že napol prazen, ker sem prepozno pomislil, da bi naredil kakšno fotko :) Sva bila zeloo lačna.

Končno na Elafitih!

Na Elafitih sem dobil občutek, da to ni klasična Dalmacija. Kot recimo na Lastovu, kjer je tudi malo drugače kot na Hvaru ali na Visu ali Korčuli.

Očaral me je že fenomenalni sončni zahod, ko smo zvečer pluli po zunanji strani Šipana, vsekakor pa se je treba ustaviti v luki.

V Šipanski luki se večinoma sidra, saj je varna za vse vetrove, razen za maestral in za stončico. Tako rečejo lokalnemu termičnemu vetru, ki potegne iz stonskega kanala in menda lahko doseže jakost neverina. Takrat je najbolje biti na enem od desetih muringov ob glavnem pomolu. Ta mora biti z notranje strani prost za redno linijo, ki pride iz Dubrovnika, na zunanjo stran pa se ponavadi priveže kakšna lesenjača s turisti. Tu, ob glavnem pomolu je tudi trgovinica, ki ima vse. No skoraj vse.

Muringi so verjetno letošnja novost restavracije More, ker jih ni v nobeni tiskovini (razen v 1300 planova), v peljaru pa je narisano sidro, se pravi da naj bi se sidral in vezal na rivo.

Boje v Šipanski luki so 4 in vse so od restavracije Kod Marka, ki je sodeč po Gustozi Điti in gospodu Braslavu Karliću odlična. Moramo enkrat preizkusit!

Na plovbi s Korčule proti Milni na Hvaru nas je presenetil Marko Polo, ki jo je veselo mahal proti Korčuli.

Verjetno se spomnite, kako jo je lani oktobra skupil na Situ in kako težko so ga sneli s skal.

Kakorkoli že, upam, da bo od zdaj naprej plul po začrtani ruti in ne bo sekal bljižnic in kopal novih trajektnih luk. Lepo ga je spet videti v plovbi.

Za ribarnico v Malem Lošinju je ena pridna gospa sama uredila majhen prostor in odprla mini tržnico.

Založena je predvsem s sadjem ima pa tudi nekaj zelenjave, domače olivno olje, kitke česna, med in sladka desertna vina, katerih ime sem že pozabil, vem pa da ni Prošek in da je podobno.

Majhen štantek ima tudi zunaj, njena soseda ima pa ponavadi fajn blitvo.

Včeraj je bilo za spremembo zelo lepo vreme (za razliko od prejšnjega tedna), kar je na morje privabilo izletnike, jadralce in jahtaše.

Med drugim smo na naši kratki plovbi videli Garminovo demo jahto, Prestige 39 in Najad 440. Oba sem videl tudi razstavljena na Internautici.
Ta Garmin barka ima menda kar dobro opremo vgrajeno v Izoli pa naj bi se jo dalo tudi sprobati.

Restavracija Cantinetta v Skradinu je razlog, da smo na našem prvomajskem jadranju tam ostali kar dva dni in dvakrat tam jedli. Prvi dan nas je sedem pojedlo: za predjed kozice in frigane gavune, za glavno jed 4 kg orado na gradeli in jegulje pečene v pečici, za prilogo pa blitvo in krompir. Ob tem smo popili neznane količine vina, aperitive in didžestive in plačali 2.300 kun.

Drugo večerjo je sestavljalo več predjedi, in sicer najprej kapesante s parmezanom, črna rižota, rižota s kozicami, prokljanske sipe in nekaj kosov jegulje, za glavno jed pa smo imeli dva brancinčka, vsak po 2 kg. Ob tem smo imeli slan krompir s peteršiljem, za sladico pa fenomenalno kavno torto. Zopet neznane količine vina, višnjev liker za aperitiv in na koncu seveda kratek "kuča časti".
Tokrat nas je bilo devet, za vse skupaj pa smo plačali zelo sprejemljivih 2.600 kun.

Vsaka čast in še bomo prišli!

(Med treznenjem in pripravami na spanje je nastalo nekaj lepih nočnih fotk Skradina :)

Lep sončen spomladanski dan v Marini Portorož je popestril labodji par, ki se je prehranjeval ob vhodu v kanal ob starem delu marine.Gospoda z barčico se nista prav nič ustrašila in ga v celoti ignorirala. Čez čas sta prišla tudi v marino in si ogledala priveze v starem delu in nato odplula ven.
Zanimivo je videti labode, ki so zaščitni znak Bleda v Portorožu. Mogoče sta se pretihotapila s kakšnim Greenlinom, ki jih je v marini že kar veliko.

Lepo nedeljsko vreme smo izkoristili za sprehod po plaži pod strunjanskim klifom in nismo bili edini. Prijetno februarsko sonce je namreč na kamnito plažo privabil veliko sprehajalcev in nastavljalcev redkim zimskim sončnim žarkom.
Brez kosila seveda ni šlo in šli smo v Portorož v Santalucio, kjer so nas spustili noter, čeprav smo imeli psa, oni pa nalepko s prečrtanim psom na vratih - zelo lepo od njih, poleg tega pa imamo člani Burin Yachting Cluba še popust - še bolje! Kvaliteto pa itak že dolgo držijo na nivoju, tako da bomo vsekakor še šli tja.

Pa naj še kdo reče,da je najlepše it na morje poleti.
Še vedno je ful lepo, samo da ni gneče vse kar slišiš je kak motokultivator ali Tomo Vinković. V Srimi pri Vodicah je, če si v pravem apartmaju, lep pogled na Prvić in na drugi strani proti Tribunju.

Na notranji strani Kakna je dolg zaliv, ki je s NE strani delno zaščiten z dvema otočkoma (Borovanjak veli in mali), v naslednjem zalivu (proti SE) pa je zaliv s simpatično gostilnico. Jaz tam še nisem jedel. Ima kdo kakšne koristne informacije o tej "oštariji"?

No evo ClubMed2 na Brijonih oziroma v Fažanskem kanalu. Zaradi raufnka so vsi rol floki črni v enem pasu :)

V Makarski se z barko redko ustavimo, smo se pa tam ustavili z avtom ob vračanju iz juga Pelješca. Makarska je še zadnje obmorsko mestece preden zaviješ v Bjokovo proti avtocesti. Hitro kosilce na Makarski rivi se je prav prileglo, preden se je bilo treba vrnit v resničnost - domov.

Strižnja je ena izmed restavracij, ki jih omenjajo v Gustoza điti. V sezoni se je fino prej naročit, sicer pa je v kornatskem stilu precej draga. Za normalno večerjo (bela riba recimo zobatec) za štiri osebe, priloga, 2l vina in kar sodi zraven je kar blizu 2000 kun.
Ampak ni kaj - tu pač plačaš precej več, pa še za vstopnino v park te oberejo, kar je sice prav - če ta denar porabijo, da ga čistijo in vzdržujejo.
Iz zaliva Strižnja se mora vsak Slovenec povzpeti na najvišji vrh Kornata Metlina, visok 237 metrov.

Ko vpluješ v Polače na Mljetu, te na obali čakajo gazde restavracij z muringi v rokah in mamljivimi meniji, ki pa niso preveč zasoljeni. Mi smo seveda enemu podlegli in nam je pripravil zajtrk - jajčka s slanino in še večerjo - kozlička pod peko. Vse je bilo zelo dobro in cenovno zelo sprejemljivo, pa še prijazni so bili.
Vmes pa so nekateri člani posadke šli peš do jezer, drugi pa smo ostali na barki in brali knjige.

Takole je Marina leta in leta vplovljavala in izplovljavala iz lošinjske luke in nas s trobljenjem budila navsezgodaj zjutraj. Zdaj je pa že nekaj časa na njej fajn bar, kjer se ga da malo zažurat!

Popolna bonaca, trajekt nas pelje na Cres ... dopust se začenja! Juhej!

Na hvaru je med sezono vedno živahno. Ni mi jasno zakaj res ogromne jahte rinejo noter in to med dvesto zasidranih majhnih bark, da tudi obrnit ne morejo, kaj šele, če kaj piha...

Imeti barko v kaki istrski marini je sicer fajn, ker je blizu z avtom, ampak kaj ko te ponavadi čaka žur čez Kvarner

Ob vračanju v Rovinj smo na vrhu Dugega otoka lovili celo jato kormoranov. Vsi naenkrat so izginili in se potem vsi naenkrat vrnili na gladino.

Tole je bilo v bistvu dve leti nazaj..kar malo kičasto, kajne?

Kobaš je majhen zaliv, zadnji pred Brocami, kjer se lahko ustaviš in skopaš. Zaliv je sicer poln gostiln, ki imajo lastne muringe, kar mini marino.

V Brocah se kanal proti Stonu res zoži na plovnih vsega 20 ali 30 metrov širine in nekako konstantno globino okoli 3 metre.

V Ston zavije malo navtičnih turistov - več je tistih, ki tja pridejo z avtomobili, recimo na poti v Orebić. Ampak je plovba po kanalu zelo zanimiva, v Stonu pa se enostavno moraš povzpet vsaj do razgledne točke na zidu in it na sprehod po stonskih solinah.

Če se odločite prespati na sidru v zalivu Soline na Paklenih, pojdite raje v severozahodni del zaliva, ker za otočkom, kjerje na videz varno ziba za znoret. Vso noč smo imeli tako mrtvo morje - ne vem a so valovi od ladij, ki gredo proti splitskim vratom al kaj, ampak vsekakor ni za spat.

Stiniva je en najlepših zalivov, ne samo na Visu, ampak daleč naokoli.Letos so v lokalčku na plaži tudi pekli in je prav fino dišalo!

Komiža je eno tistih mest, ki se jih ne naveličaš. Na glavnem pomolu je fino zaščiteno, ampak če imaš barko, ki jedaljša od 10 metrov, boš plačal 30 kun na meter, če je pa manjša od 10 metrov pa samo 15. Ni fer! :)

Takole se vidi Skradin z razgledne točke na počivališču ob avtocsti. Skoraj obvezen postanek ob vračanju iz Dalmacije.

Malce pozno ampak vseno. Februarja letos smo bili na prvi regati novih monotipov Seascape18. Za tiste, ki še ne veste kaj je Seascape 18: to je ena odlična jadrnička, ki sta si jo zamislila Andraž Mihelin in Kristian Hajnšek, po njunih minijih, s katerima sta prejadrala Transat. Veliko je prispeval tudi Tome Bašić, vrhunski hrvaški jadralec, ki je prvo regato tudi organiziral.
V dveh dneh smo naredili 11 plovov in se odlično imeli! O rezultatih pa raje ne bi :)

Na Vrgadi smo se ustavili v SE zalivu in smo videli veliko šotorov...je tam kamp, ali so kar tako malo na divje?

Zelo priročna črpalka v Biogradu ima žal samo eno dizelsko ročko za navadne smrtnike (beri: turiste), druge pa so vse t.i. plavi dizel za ribiče, ki je pol cenejši. Ampka mi ga žal ne smemo točiti.

Začetek našega jadranja je zaznamovala toča in divjanje tramontane v Artatore, kjer smo bili sidrani. Kljub temu, da je barko pošteno nagnilo, ko je reful udaril ob bok, sidro ni spustilo, nam je pa odpelo bimini!

No, kljub temu, da most ni bistveno višji, je pa vsaj kanal širši in je plovba skozi Ždrelac manj stresna. Naša barka pa je itak že prej šla pod mostom - glih za glih :)

Hej! Je kdo mogoče že bil letos na Biševem? Zdaj je bila Viška regata, pa me zanima, če je kdo slučajno zavil še na Biševo.

No lani oktobra smo se kot pravi Slovenci povzpeli na Sv. Ivana in na Osoršćico. Vreme je bilo krasno! Na fotkah so pogled na lošinjski zaliv, krivice, pogled proti Srakanam in pogled proti Iloviku.