Že parkrat me je zanimalo, kako zgleda tale mala marina pri Šibeniku, pa se z jadrnico nismo nikoli podali vanjo. Tokrat sem izrabil priložnost in se iz kampa sprehodil do nje, da vidim kakšno je stanje.

Max globina je 2.4m, mest za jadrnice skorajda ni, za kakšno motorno barko pa je ob pomolu nekaj prostora. Vprašanje je, kako je v sezoni. Vhod je že v zmernem maestralu kar razburkan, označuje ga zeleni sverilnik na desni.

Drugače je ob marini AC Solars (z vsemi uslugami), ob vhodu pa zelo lepa peščena plaža, v bistvu ena redkih marin, kjer je samo minutka do čiste vode za kopanje.

V Solarisu so v hotelskem naselju zgradili pravo malo dalmatinsko vas, sem prav moral preveriti, je iz čisto pravega kamna in lesa. Glede na to, da nisem pristaš takih surogatov so močno presegli moja pričakovanja.

Lepo urejeno, prijazna postrežba, prava gradela in kar je najbolj važno - dobro kuhajo. Naročila sva dva krožnika predjedi in paštetke, namazi, inčunčki in ostale dobrote so takoj izginile... Tapenada je bila vrhunska. Potem pa še orada na gradeli, ki je bila narejena po vseh predpisih.

In na koncu je razveselil še račun, malo čez 200Kn po osebi, pa še kartice sprejemajo, kar je v pravih dalmatinskih selih še vedno na žalost bolj redkost kot pravilo.

V Šibenik in naprej proti Zatonu, Prokljanskem jezeru in Skradinu lepa plovba, pri kateri imaš občutek, kot da pluješ po fjordu. Najgloblji je kanal tik ob rtu Južni turan ob zelenem svetilniku - tam je globoko kar 45 metrov. Če se boste odpravili do Skradina, se tam vsekakor splača it na jegulje!

ALO, ALO, ALOOO... je prvo kar slišiš, ko pristajaš na glavnem pomolu na Zlarinu. Mi smo pristajali v precej močnem jugu, proti kateremu je zaliv sicer zaščiten, a se čez hrib ravno dovolj ojača, da precej nagaja pri pristajanju, ker piha vzporedno s pomolom, kar zelo oteži pristajanje na krmo. Nam hvala bogu ni »pomagal« uslužbenec Lučke uprave – en tečen tip, ki ne zna besede katerega koli tujega jezika in je totalno neuporaben pri pristajanju in samo tuli alo, alo.

Cena na meter je s 26 kunami kar visoka, ampak baje da je na Prviću še višja. Ampak vsaj elektrika, voda in stranišča so v ceni, čeprav stranišč nisem našel.

Sicer mi je Zlarin zelo všeč. Lepo je urejen in vidi se, da je bil včasih letna rezidenca šibenskih patricijev. Mesto je lepo urejeno, ampak ne kičasto. Najbolj pa so mi bila všeč obvestila Turistične Zajednice, katere predstavniki imajo dober smisel za humor.

Tu so nekatere: »Kupujemo tuš, triba nam lova, uplatite boravišnu pristojbu«, ali pa »Dali je moguće, da su u Zlarinu prijavljena samo 23 gosta do danas?!!!« in spodaj na roke napisan odgovor: »Da, šta se čudite!«, ali pa »poziv na pituranje« klupa po Zlarinu; Svaki neka opitura toliko klupa, koliko želi...« v glavnem dober smisel za humor in tudi za manegment.

Hej! odkad radi ovaj portal - jel to nešto novo?
nema veze, odlićan je!
Evo moj post - nekoliko fotk iz mog grada - Šibenika

Letošnja želja se mi je izpolnila in odšli smo na izlet na Krapanj. Najnižji otok na Hrvaški obali in - pravijo, najgosteje naseljen v Sredozemlju. Na otok vozi manjša barka, ki po potrebi postane trajekt, najno gre manjši kombi. Kombi oskrbi malo trgovino na otoku ali pa odpelje smeti, zagotovo pa še marsikaj drugega, po potrebi pač, omejitev je le velikost barke. Ladjica vozi skoraj vsako uro med delavnikom (krene z otoka in se takoj vrne), med vikendom in prazniki pa ne tako pogosto, cena vozovnice je 5 kun v eno smer na osebo, v poletnem času pa 6 kun. Otok je prijazen, miren in zdi se pozabljen od države in boga, pa se domačini vseeno znajdejo. Ne želim komentirati, kako jim gre, zagotovo pa kaplje potu namočijo zemljo.

Posebej je Krapanj znan po spužvah in seveda po potapljačih spužvarjih. Spužve so odlične za tuširnanje in nikakor niso za zamenjat z umetnimi. Tudi ladjica, ki me je prepeljala na otok, nosi ime Spužvar.

Res se je lepo sprehajati po starih delih dalmatinskih mest in raziskovati ulice in uličice. Izven sezone pa sploh, ko ni toliko turistov in se ni treba umikati kolonam na vsakih pet metrov.

Saj je lepo pogledat vse znamenitosti, ampak vzeti si je treba čas in pogledat tudi malo v stranske ulice.

Vsakemu, ki obišče Šibenik priporočam vzpon na trdnjavo Sv. Mihovila. Razgledi so veličastni, predvsem proti morju. Na lep oktobrski dan se je videl Vis, Kornati, otoki okoli Žirja in še in še...

Vstopnina je 20Kn, takole jeseni pa tudi ni vroče, ko premaguješ stopnice.

Po uspešnem veslanju po laguni Marano z ekipo Shappa, smo izvedli še bolj predrzen podvig - kroženje z zložljivimi potovalnimi kajaki okoli otoka Prvič. Začetek je bil v Baški, smer veslanja ob južni strani zaliva, preko Senjskih vrat na južno stran otoka in okoli severne stani povratek nazaj. Otok je eden najbolj strmih, pustih in za moj okus najepših v tem delu Jadrana. Spali smo na najlepši plaži severne Dalmacije - rt na jući strani otoka, se nekajkrat okopali v redkih zalivih in se na približno komaj napili hladnih pijač v zalivu - Kutak za Mutak, do kamor je bilo treba preko celotnega zaliva. Ena od udeleženk - večina jih je bila prvič ne samo na Prviču ampak tudi v kajaku, Milanka je lepo napisala: hvala za dva nepozabna dneva. Več o takih posebnih potovanjih po morju ali rekah na: www.povodovanja.com

Prvo noč jadranja smo preživeli na Prviču, kjer smo bili Prvič. Idilično malo mestece premore pomol z okrog 10 mooringi, na koncu pomola pa večkrat dnevno pristane tudi potniška ladija na liniji Vodice - Prvič - Zlarin - Šibenik. V mestecu najdemo majhno trgovinico, pošto, majčken hotelček in nekaj restavracij, katere so bile v Aprila še vse zaprte, zato smo jutranjo kavo popili kar v hotelu. Poštar je letos nov, tako da sem imel čast da sem bil na Prviču prva stranka, ki je letos menjala evre, prav tako pa je imel nekaj težav s strankami pred mano (dve položnici sta mu vzeli dobrih 10 minut), ampak ker čas v teh krajih ni relevanten, sem dobil občutek da so ga domačini dobro sprejeli.