Včasih je treba zaviti z avtoceste in se malo popeljati po stranskih, pa čeprav je to v okolici Obrovca, kjer ni ničesar zanimivega. Ali pač. Cesta je prazna (razen kadar je tunel Sv. Rok zaprt) in vsaj kar se glavne tiče, lepo obnovljena.

Potem pa zavijemo na stransko ozko cesto proti Obrovcu in na desni se odprejo pogledi proti kanjonu Zrmanje, na levi pa pogled na bivšo tovarno Glinice, ki je bila v osemdesetih simbol propadle industrije.

No ja, tudi to je treba videti, ne samo lepih turističnih središč. Včasih je še bolj zanimivo.

Obrovac je majhno mesto ob reki Zrmanji, ki ga je na zemljevid znova postavil prihod Elanove motorne divizije.

Leta 2003 je Elan začel s proizvodnjo linije Power, in sicer z modelom Power 35, dve leti kasneje Power 42, leta 2007 pa so izdelali prvega Elana Power 48.

Aprila letos je Elan Motor Yachts prevzelo podjetje BNC d.o.o.
Predstavili so nam projekte za prihodnost in treba je priznati, da so zelo impresivni!
V naslednji sezoni se obeta pet novosti, in sicer trije predstavniki linije fisherman, katere najmanjši predstavnik bo legendarni 495, obetata se pa še Power 30 in 53, s katerim Elan Motor Yachts vstopa v svet razkošnih jaht. Slednji bo v vodi na enem od večjih jesenskih sejmov, E30 pa verjetno že prej. Pripravili bodo tudi nekaj sprememb na obstoječih E35, E42 in E48.

Tovarna v Obrovcu leži na 15.000 m2 površine, česar 7000 m2 je proizvodnih hal.
Pohvalijo se lahko z eno najsodobnejših čistilnih naprav zraka, v katero so ogromno investirali in res se med našim obiskom ni čutilo prav nič vonja po plastiki.
Da je proizvodnja v Elan Motor Yachts stekla s polno paro priča tudi podatek, da so od aprila do danes zaposlili že 15 novih delavcev in zdaj kolektiv šteje že 45 zaposlenih.

V temačnih jesenskih dneh vedno razveseli prehod iz mraza v toploto in eden izmed takih je pri tunelu Sv. Rok. Jeseni se mi zdi so največje razlike, smo že doživeli prehod iz +9°C na prijetnih 21°C.

Pred kratkim sicer ni bilo tako drastične razlike, celo pot je deževalo, par km pred predorom so se začeli oblaki trgati, na drugi strani pa lep sončen dan.

Pod Paklenico je malo morje avtokampov, v katerih maja najdemo predvsem Slovence, ki hodijo plezat in hodit na Velebit. Tokratno poročilo je iz kampa Alan (Bluesun), ki je del hotelskega kompleksa iz katerega štrli betonski kolos istoimenskega hotela.

Kamp ima sicer samo eno zvezdico, a so WC-ji čisti in urejeni, topla voda teče, pa tudi električne omarice so zadosti pogoste, da ne bo problemov. Senca je, plaža pa je tudi lepa peščena. Torej - prav simpatičen kamp. Tudi ostali kampi ob obali zgledajo od daleč kar lepo, veliko pa jih je tudi ob cesti, kar na vrtovih hiš.

Možnosti za izlete je ogromno, predvsem če imamo radi pohodništvo, če pa smo bolj leni pa se odpravimo vsaj do Večke kule, kjer je po legendi živel kralj Pasjeglavec...

Zir, skala sredi ravnine. Skala, ki označuje, da bomo kmalu pri tunelu Sv. Rok in za njim na morju.

Je pa tudi skala, ki mika in ko sva se lani vračala domov, sva se ga odločila osvojit. Izbrala sva prvi izvoz (sem že pozabil kako se imenuje). Cesta nekaj časa vodi v notranjost, na prvem možnem izvozu s te ceste, pa sva skrenila in se po makadamu ob njej vračala proti avtocesti. Zatem skozi tunelček pod avtocesto in malo desno, do vznožja, kjer sva avto pustila zraven ene domačije.

Bil je oktober in precej pozno popoldne sva se odločila za vzpon, zato se nama je kar mudilo.

Pot najprej vodi okoli vznožja, vzpenjati pa se začne na hrbtišču in traja slabo uro, potem pa še slabo uro dol.

Zaradi slabega vremena nisva imela preveč lepega razgleda, a se je vseeno splačalo malo našvicat.

Vransko jezero je s povšino 30 km2 največje jezero na Hrvaškem? Od leta 1999 je jezero narodni park in ornitološki rezervat, se pa v njem sme loviti ribe, najbolj je znano po krapih in jeguljah.

Park na severu obkroža močvirje, ki pa je od 18. stoletja dosti manjše. Takrat so začeli jezero meliorirati in prebili tudi kanal pri vasi Prosika. Kanal so kopali tri leta in s tem znižali gladino za tri metre.

V mestu Vrana so ostanki turške trdnjave paša Maškovića ter lep razgled na severni del jezera in vrhove dalmatinskih otokov. Seveda je ob jezeru še več zanimivosti in celo dokaj velik avtokamp, tako da se splača pogledat.

Malo sem brskal po disku in našel tele fotke iz Sv. Filipa in Jakova. Član posadke je izstopil, tako da smo se ustavili v tem malem mestecu. Ob zunanjem pomolu je zadosti globine, valov od čolnov ni, ker ni skoraj nobenega prometa. Voda je motna zaradi muljastega dna, a plaže zgledajo kar lepe, tako da je primeren za bolj kopenske turiste.

Je pa navigacijsko zelo zahteveno območje, predvsem, če pluješ naprej proti Zadru po E strani kanala mimo Komornika in Ričula. Nas je Navionics strašil s plitvino 3m približno 300m W od Filip Jakova, ki je na karti ni, a smo jo vseeno obpluli, zihr je zihr.

Zelo priročna črpalka v Biogradu ima žal samo eno dizelsko ročko za navadne smrtnike (beri: turiste), druge pa so vse t.i. plavi dizel za ribiče, ki je pol cenejši. Ampka mi ga žal ne smemo točiti.

Kako lepše začeti jesen, kot z izletom s sodelavci in to na morju, pa še na ladji povrh vsega? Ladja Naranča je idealna za tovrstni žur, premore 12 kabin, v katerih lahko skupaj prespi 24 ljudi. Dolga je 38 metrov. Kapitan Geni je faca, njegova posadka prav tako. Za najem smo se dogovorili v turistični agenciji Adriatic travel iz Splita.

Za Fibro pravijo da je dobra pizzerija, ampak midva sva bila precej razočarana. Tja sva hotela jest oktobra med Biograd Boat Showom. OK, razumem, da te nekatere restavracije ne pustijo noter, če imaš s sabo psa. Teh restavracij je sicer vedno manj (hvala bogu), ampak da te pa potem tudi na vrtu ne postrežejo, čeprav je oktobra lahko že precej hladno, pa ne razumem. Kot bedaka sva čakala 10 minut, potem pa sva šla. Na koncu rive sva našla restavracijo Riva (od Šangulina), ki je bila v vseh pogledih boljša. Ambient je bil prijeten, pustili so naju noter s psom, ponudba je bila odlična, cene pa normalne. Jedla sva sicer samo pico, ker se nama je malo mudilo, ampak v hladilniku je bilo nekaj zelo slastnih komadov rib. Vsekakor bolj priporočam kot Fibro!