Nekje na pol poti do Biograda - nekaj milj pred Blitvenico s Tomažem jadrava, se brigava zase in pijuckava Captain Morgana s CocaColo, ko do Hedde pripluje vojaški patruljni čoln in nama po radiu zaukaže, naj obrneva proti severu. Seveda sva takoj ubogala in javila da je Hedda Gabler primila poruku, zatem pa se je začelo streljanje. Bobnelo je kot za stavo, le veličastnih pljuskov ni bilo nikjer videti - hvalabogu.
Torej nauk zgodbe - VHF postaja je na barki zato, da je prižgana in nastavljena na kanal 16!

Letos smo se ustavili v uvali Tratinska na NW strani otoka Žirje. Tam je menda 22 boj, od tega je bilo 19. julija zvečer praznih več kot polovica.
za barko do 12 metrov smo plačali 200 kun, do 10m je 150, največ pa je 450 kun.

Na koncu zaliva je 'pomol' (v bistvu je kar skala) za eno, mogoče dve manjši barki, a z dovolj globine, da pristanemo s krmo.

Privez je od konobe Marco Polo, do katere se je treba malo povzpet - kakih 5 minut hoje, svoje goste pa razvajajo tudi s postrežbo na barki (če si res tako len tudi ok :) Cene so zelo normalne - porcija hobotnice pod peko: 10€. Mi sicer nismo šli, ker smo se najedli rižote malo preden smo se privezali, kar nam je bilo potem žal.

Iz Tratinske je lep sprehod do mesta Žirje - kake 3 km po cesti, če pa najdeš kakšen mimovozeči neregistriran avto, te ponavadi z veseljem vzamejo s sabo (če imajo kaj prostora seveda)

Mune se pa niti v najhujši sezoni turizem ne dotakne preveč. (Kako mora biti šele pozimi...) Je zbirališče neregistriranih in dodobra zgnilih avtomobilov, hiše, zlasti nekatere so pa zelo lepo urejene razen posrečenih izjem (fotka 3).

Kar malce čudno in hkrati razveseljujoče je, da na rivi nihče ne pobira "parkirnine", muringov ni, vežeš se na bok ali se sidraš in s krmo na rivo in se takoj lahko usedeš v lokal na hladno pivo.

Sicer ni priporočljivo biti vezan v Muni če je napovedana burja ali NW in se je bolje umakniti v Koromašno ali celo v Stupice na SE strani Žirja.

Takoj pri roki je tudi trgovina, ki pa ji pogosto zmanjka kruha in ker na otoku ni pekarne, je treba čakati, da ga pripeljejo iz Šibenika.

Na valobranu pristaja trajekt, ki vozi v Šibenik (www.jadrolinija.hr), takoj ob valobranu pa je Baba Ljubica.
Tako se imenuje gospa, ki vam bo pripravila kaj dobrega za pojest, če se boste prej pri njej najavili. Najaviti se je treba vsaj zjutraj za zvečer, še raje pa en dan prej (+385 22 462 944), ima pa tudi apartmaje, tako da bi se mogoče splačalo it na Žirje in s seboj vzeti kolo...

Če je Muna prepolna in je vreme stabilno ali pihajo vetrovi, ki niso burja, je Koromašna fajn zaliv za sidranje. Na zemljevidu sicer izgleda, da je globoko, ampak mi smo se sidrali na 8 metrih. Čez noč je bilo ok, ko pa je potegnil jugo, nam je sidro začelo orati, ampak takrat smo itak šli naprej.

V Koromašni smo v južnem kraku našli prikupno družinsko konobo z muringi in dobrim betonskim pomolom.

Ob pomolu ni preveč globoko, tako da če ste z jadrnico se je treba vezat s premcem naprej in muring dat na krmo.

Mama nam je na gradelo vrgla eno škarpeno in eno orado, skupaj 1,2 kg, zraven smo imeli klasiko - slan krompir in blitvo, pred tem pa smo si privoščili ribjo juho, ki je bila malo preveč napoprana, ampak vseeno odlična.
S tremi solatami in litrom vina in litrom vode smo za tri plačali 610 kun. Ribe so bile odlične in odlično tudi pripravljene. Še pridemo!

Na notranji strani Kakna je dolg zaliv, ki je s NE strani delno zaščiten z dvema otočkoma (Borovanjak veli in mali), v naslednjem zalivu (proti SE) pa je zaliv s simpatično gostilnico. Jaz tam še nisem jedel. Ima kdo kakšne koristne informacije o tej "oštariji"?

Ko smo se privezali na bojo med Velim Borovnjakom in Kaknom in se povzpeli na vrh nad rtom Rasovac.

Čolnič smo privezali na ostanke pomola oziroma mandrača, od koder se začne vzpenjati kamnita pot. Ta pot se po kakšnih 500 metrih konča in od tam naprej se je treba kar malo znajti in se skozi goščavo prebijati po občutku.

Na prvem delu so lepo obdelane oljke in lep razgled na sidrišče, Kaprije in proti Tribunju.

Na vrhu je lep razgled na Muno na otoku Žirje in proti Kurbi Veli in Smokvici na Kornatih.

So pa Borovnjaci eno redkih sidrišč z bojami, ki so bili letos dokaj polni.

Eden od letošnjih postankov so bile spet Kaprije, kamor rada zahajam, ampak letos so me precej negativno presenetile.
Mogoče sem prejšnja leta imela srečo ali kaj, da nisem videla kupa smeti ob glavnem pomolu kar tako na prostem. Nobenega kontejnerja, ribje kosti kar ležale po tleh, si lahko predstavljate kako je to smrdelo.
Sicer pa se na Kaprijah kar nekaj gradi, med drugim tudi nova riva proti notranjosti zaliva. Bomo videli naslednje leto kaj bo ratalo. Upam, da bo ostalo za kakšen smetnjak.

Mala Nozdra je zaliv na SE strani Kaprij in ima kar dve lepi restavraciji - Matteo in G8 in precej boj. Nekatere so od ene, nekatere pa od druge restavracije, vsaka pa ima tudi pomol z muringi.

Zaliv je dokaj globok, zato se lahko sidramo tudi povsem na koncu zaliva.

Mi smo šli kar na ponton restavracije G8 (tista bolj noter) in si privoščili eno večerjico. Orada 2 kg, slan krompir in hobotnica v solati za predjed. Vsak je pojedel še eno kupus salato in kakšna dva litra rdečega vina smo popili (belo ni bilo bogve kaj).

Za štiri osebe je skupaj naneslo nekaj čez 1300 kun. Kilogram divjaka je med 380 in 400 kunami v vseh restavracijah na Kaprijah, kar so skoraj 'kornatske cene', ampak je bilo pa vsaj dobro pripravljeno in prijazna postrežba.

So pa tudi tu 'pojamrali', da se je sezona začela katastrofalno.

Na Veli Smokvici smo se v dopoldanskih urah povzpeli na severozahodni vrh, od koder je bil razgled fenomenalen, saj se od tam vidi cele Kornate. Če je dan lep in vidljivost dobra vam obisk otoka toplo priporočam. Če ste v bližini lahko na jugovzhodni strani pristanete pred gostilno Mare, ki premore mooringov za kakih pet bark od tam pa se samo povzpnete na hrib.

Karaka je lesena ladja, ki so jih gradili v Dubrovniku v začetku 14. stoletja. Veljala je za tovorno ladjo, ki je imela nosilnost med 1500 in 2000 sodov.
Ta Karaka pluje po Jadranu predvsem v turistične namene in je zelo lepo narejena. Bil sem tudi na njej, ko je bila v Splitu privezana, na njej pa je bil lokal v sklopu Croatia Boat Showa letos aprila.
Na zadnji fotki je Gostilna na Žaknu in pomol z muringi. Tisti nesrečni prestige na fotki pa je napadel pomol, ker je bogi skiper pozabil v rikvercu in preden je uspel splezat nazaj na fly in dat v prosti tek je počilo. Te elektronske komande so prenežne. Tudi meni se je že to zgodilo, ampak na srečo brez škode.