Takole smo aprila po maestralčku pluli proti Lastovu, čisti užitek, vetra je bilo za 10 do 20 vozlov, vala skoraj nič, e45 pa jo je samo z genovo pičila tja do 8 vozlov. Glavnega niti nismo dali ven, ker se ni nikamor mudilo, raje smo odprli še eno pivo, pa kakšen priboljšek na mizo in to je to.

Na 1. in 2. sliki je Glavat, kolikor se ga je dalo slikat v rahli meglici, video pa... huh, za skomine.

Zraven Skrivene luke - malo naprej od čeri nekaj 100 m zahodno od vhoda v Skriveno luko je en krasen zaliv, varen pred vsemi vetrovi, razen pred jugom. Je dokaj ozek, globina je med 3 in 8 metri, na koncu zaliva pa je šljunkasta plaža. Na tleh so v glavnem skale in trava, zato sidro lepo prime, če pa si upate dovolj globoko v zaliv pa se lahko vežete na obe strani kar na obalo. Ampak to je nevljudno!

S sidranjem je v Velem lagu bolj slabo, ker so globine kar velike, zato smo se vezali pred hotelom Solitudo. V zmerno močnem maestralu je privez lepo zaščiten, od časa do časa dobimo kakšen oslabljen rafulček izza vogala.

Razen priveza ni v bistvu ničesar, voda in elektrika je na obali, a glede na to da ni bili nikogar naokoli nismo niti pogledali, če dela. Tudi hotel je izven sezone zaprt, tako da se bo do težko dobilo kakšno kavico zjutraj. Je pa zato blažen mir ponoči.

Za muringe pred sezono poskrbijo in pregledajo vse vrvi, kot se lepo vidi na zadnji sliki. Na videu pa naš prihod na Lastovo.

Zunaj nabija jugo, v Jurjevi luki pa milina & tišina. Kljub temu da je poln ruševin bivše jugovojske, mi je zaliv zelo všeč. Poleti zna biti zasedeno, ker je v bistvu malo prostora.

V zmernem maestralu smo se odločili za kratek postanek in dopolnitev zalog na Korčuli. Hoteli smo pristati na zunanjem pomolu marine, a nas je mornar nagnal in nam ponudil dve opciji: plačajte pol dneva marine ali pa pristanite v zahodni luki.

Že v zmernem maestralu je zahodna luka popolnoma neuporabna zaradi valov, ki tolčejo direktno v obalo, pozno popoldan (glej video), ko je veter pojačal pa so razmere še slabše. V marini pa je le tu in tam pihnil kakšen rafulček, drugače je bilo mirno.

Mi smo se kljub "prijaznosti" odločili za nočitev (skoraj 600Kn za 3 osebe in 45' barko). V sezoni, ko bo marina polna in se obeta popoldanski maestral, ne nasedajte nasvetom iz marine, raje kam drugam.

Evo Korčula, se ustaviva na kavi? Eeeee, been there, done that, gremo na Mljet. Tam pri zahodni strani obzidja (3 in 4. slika) se da spravit gumenjaka v vodo, je drča. Smo ene sto let nazaj to že naredili.

Ko smo poleti jadrali z Mljeta proti severu, smo vedoč, da ni velikih šans, klicali v ACI na Korčuli, če imajo slučajno kakšen prost privez, a ker je bil naš ETA okoli sedmih zvečer, je bilo jasno, da bomo tam izviseli.

Pihal je kar močan maestral, obetala pa se je sprememba in si nismo upali biti na sidru. Tako smo brskali po literaturi in poklicali v Orebić. Tam nam je prijazen gospod prihranil en privez, ki je bil sicer od enega domačina, a je imel dovoljenje za oddajanje.

Izkazalo se je, da je bila to odlična alternativa ACI Korčuli (kjer dajejo prijazne nasvete), saj je bilo več kot pol ceneje, ladjici Lovor in Tamaris Mediteranske plovidbe (www.medplov.hr) pa vozita v Korčulo na eno uro za borih 12 kun v eno smer. Zadnja gre poleti iz Korčule ob 23:00, tako da je za večerni sprehod po Korčuli več kot dovolj časa.

Smo pa zadnjo ladjico zamudili in se sprehodili do trajektne luke, nekaj km proti Lumbardi in ujeli zadnjega ob polnoči.

Vozijo pa tudi ene lesenjače, za isto ceno, ampak njihov vozni red mi pa ni jasen. Pristajajo na vzhodni strani (tam, kjer pristaja Marko Polo), Tamaris in Lovor pa na zahodi strani.

Edini problem je majhno število privezov, predvsem takih s primernim ugrezom. Notranja stran valobrana se namreč hitro zapolni, predvsem poleti, tako da smo verjetno imeli srečo, je pa ob lepem vremenu čisto ok tudi sidrati pred mandračem.

Na plovbi s Korčule proti Milni na Hvaru nas je presenetil Marko Polo, ki jo je veselo mahal proti Korčuli.

Verjetno se spomnite, kako jo je lani oktobra skupil na Situ in kako težko so ga sneli s skal.

Kakorkoli že, upam, da bo od zdaj naprej plul po začrtani ruti in ne bo sekal bljižnic in kopal novih trajektnih luk. Lepo ga je spet videti v plovbi.

Pločica je en hecen, rahlo poraščen kos kamna med Hvarom in Korčulo, ki je na sredi čisto tanek in položen. Mogoče bi z gliserjem lahko kar poletel čez. Ali pa raje ne.

Mi smo na NW delu Pločice malo počohali dno s kobilico, nevarno je pa tudi na SE strani, kjer je tudi plitvina.

Ob pomolu je ravno malo premalo globoko, da bi se z jadrnico privezal ob njega, zato je, če je mirno bolj priporočljivo sidrat in s čolničkom it do pomola in na sprehod do svetilnika. Pomol je sicer oblikovan tako, da se na notranjem delu lahko priveže tudi večja barka (do 8 metrov) ampak z nizkim ugrezom.

Aja, na zadnji fotki je Pelješac, kako se ga vidi s Pločice ob lepem vremenu.

V skrajnem zahodnem kraku največjega zaliva na Šćedru je menda fina gostilna - vsaj kakor so mi pravili prijatelji, a žal je nismo mogli preizkusiti, saj so aprila še spali.

Gazda je sicer bil tam, a ko smo se privezali na njegovo bojo in upali, da nas bo prišel vprašat, če bomo kaj pojedli pri njemu, se to ni zgodilo, čeprav se je kar dvakrat peljal mimo nas s svojim čolnom. Še več, celo za bojo nam ni hotel nič zaračunati, ampak nas v celoti zignoriral.

Je bilo pa prekrasno-sami smo bili v zalivu in dobesedno poslušali tišino.

Ščedro je sicer znano po podganah, zato je pametno dobro pregledati čolniček, preden se odpravimo nazaj na barko!