V zmernem maestralu smo se odločili za kratek postanek in dopolnitev zalog na Korčuli. Hoteli smo pristati na zunanjem pomolu marine, a nas je mornar nagnal in nam ponudil dve opciji: plačajte pol dneva marine ali pa pristanite v zahodni luki.

Že v zmernem maestralu je zahodna luka popolnoma neuporabna zaradi valov, ki tolčejo direktno v obalo, pozno popoldan (glej video), ko je veter pojačal pa so razmere še slabše. V marini pa je le tu in tam pihnil kakšen rafulček, drugače je bilo mirno.

Mi smo se kljub "prijaznosti" odločili za nočitev (skoraj 600Kn za 3 osebe in 45' barko). V sezoni, ko bo marina polna in se obeta popoldanski maestral, ne nasedajte nasvetom iz marine, raje kam drugam.

Evo Korčula, se ustaviva na kavi? Eeeee, been there, done that, gremo na Mljet. Tam pri zahodni strani obzidja (3 in 4. slika) se da spravit gumenjaka v vodo, je drča. Smo ene sto let nazaj to že naredili.

Lepa, strma asfaltirana cesta vodi do Franjevačkog samostana (Gospe od Anđela) nad Orebićem, zgoraj se tik pred vrhom zoži, ampak brez panike, kar naprej, parkirni prostor je na drugi strani, peljemo kar čez (zunanje) dvorišče. V samostanu je muzej, pred njim pa fenomenalen razgled na Korčulo, Mljet v ozadju in otoke vmes.

Table Vidikovac naprej ne označujejo kakšnega posebnega - boljšega vidikovca, ampak turistično kmetijo s tem imenom, ki pa je žal nismo sprobali, ker je bila zaprta.

Ko smo poleti jadrali z Mljeta proti severu, smo vedoč, da ni velikih šans, klicali v ACI na Korčuli, če imajo slučajno kakšen prost privez, a ker je bil naš ETA okoli sedmih zvečer, je bilo jasno, da bomo tam izviseli.

Pihal je kar močan maestral, obetala pa se je sprememba in si nismo upali biti na sidru. Tako smo brskali po literaturi in poklicali v Orebić. Tam nam je prijazen gospod prihranil en privez, ki je bil sicer od enega domačina, a je imel dovoljenje za oddajanje.

Izkazalo se je, da je bila to odlična alternativa ACI Korčuli (kjer dajejo prijazne nasvete), saj je bilo več kot pol ceneje, ladjici Lovor in Tamaris Mediteranske plovidbe (www.medplov.hr) pa vozita v Korčulo na eno uro za borih 12 kun v eno smer. Zadnja gre poleti iz Korčule ob 23:00, tako da je za večerni sprehod po Korčuli več kot dovolj časa.

Smo pa zadnjo ladjico zamudili in se sprehodili do trajektne luke, nekaj km proti Lumbardi in ujeli zadnjega ob polnoči.

Vozijo pa tudi ene lesenjače, za isto ceno, ampak njihov vozni red mi pa ni jasen. Pristajajo na vzhodni strani (tam, kjer pristaja Marko Polo), Tamaris in Lovor pa na zahodi strani.

Edini problem je majhno število privezov, predvsem takih s primernim ugrezom. Notranja stran valobrana se namreč hitro zapolni, predvsem poleti, tako da smo verjetno imeli srečo, je pa ob lepem vremenu čisto ok tudi sidrati pred mandračem.

...ker je to zame raj na zemlji in upam, da bo to sporočilo tam zgoraj upoštevano, ko bo čas za to.

Čudovita narava, Mljet in Korčula za družbo ob jutranji kavi ali popoldanski siesti, moji ljubi sproščeni ob pogledu na veliko plavetnilo in dišeče rastline ter bujni vrtovi vsepovsod.

Natančna lokacija je kamp Nevio, malo pred mestom Orebić, če prihajate z vzhoda. Lepo urejeno imajo, parcele imajo vse vodo, elektriko in odtoke, cene v predsezoni pa so "obupno" sprejemljive. Priporočam! Kamp je odprt od leta 2006 in naj se šmirglajo vsi! Najeti se da mobilne hišice in nisem še videla tako posrečene terasaste postavitve po bregu dol proti morju in toliko zasebnosti okoli hišic.

Ave Pelješac, morituri te salutant! Pa da vidimo, če imajo zgoraj kaj posluha za mile prošnje, posebej še za časa življenja.

Jeseni se mnogo vrst pelagičnih rib spravlja v drst in se aktivno in pospešeno hrani...tako da je greh, če se med jadranjem ne vleče panule! Ali dveh ali treh! Tudi dokaj pusta in monotona S obala Pelješca okoli Trpanja ni od muh, temveč od rib. Lokalci iz Trpanja ta čas množično lovijo lignje, ob plitvinah pred Trpanjom, mi smo jih uspešno lovili kar v prazni luki Trpanjski. Videti je bilo tudi brancine, a ti so včasih prepametni za na roštilj : )
Vzdolž obale je kar precej gojišč rib. To posledično privabi divje ribe...smo pa naleteli na staro gojišče, tisti obroč plavajoči, v remontu. In potegnjen v plitev zaliv. In polno obrasel s sočnimi, lepimi dagnjami. Masko, plavutke in nož...in je bilo za dve obilni večerj. Tako da oči na peclje okoli gojišč! In trnke v globine!i

Na koncu ceste, ki vodi mimo vasi Postup, je lepa vasica Podobuče. Trenutno je mirna in osamljena, pravijo pa, da je poleti mala plaža polna do zadnjega kotička. Sicer pa, kje pa ni tako...

Drugače se do vasi ne da z avtomobilom, parkiramo zgoraj in se odpravimo peš navzdol. V vasi je tudi ogromen pomol, z zadostno globino, ki pa je popolnoma odprt proti jugu. Mrtvo morje rahlega juga bi naredilo bivanje tam kar zoprno.

Aja, glede na zemljevid naj bi cesta vodila še naprej do vasi Potomje, pa je nismo uspeli najti, oz. je nismo niti iskali, ker nismo vedelei zanjo...

Jugo je bil def. močnejši kot zgleda na slikah. Hvala mornarici, ker se je potrudila v kabino po fotoaparat.

Takole smo aprila po maestralčku pluli proti Lastovu, čisti užitek, vetra je bilo za 10 do 20 vozlov, vala skoraj nič, e45 pa jo je samo z genovo pičila tja do 8 vozlov. Glavnega niti nismo dali ven, ker se ni nikamor mudilo, raje smo odprli še eno pivo, pa kakšen priboljšek na mizo in to je to.

Na 1. in 2. sliki je Glavat, kolikor se ga je dalo slikat v rahli meglici, video pa... huh, za skomine.

Na plovbi s Korčule proti Milni na Hvaru nas je presenetil Marko Polo, ki jo je veselo mahal proti Korčuli.

Verjetno se spomnite, kako jo je lani oktobra skupil na Situ in kako težko so ga sneli s skal.

Kakorkoli že, upam, da bo od zdaj naprej plul po začrtani ruti in ne bo sekal bljižnic in kopal novih trajektnih luk. Lepo ga je spet videti v plovbi.