Zmeda s pontoni (glej lanski poast) se nadaljuje, letos so sicer naredili novo rivo na zahodni strani, a pontonov ni od nikoder. Tako barke parkirajo v četverovezu na vzhodni strani ali pa na bok, kolikor jih pač gre. Pristajanje na bok na vzhodni strani so otežili še z kolenom, ki prav nesrečno štrli v višini vode. Upam, da tole še ni zaključeno, mogoče pride še kakšna kamnita obloga ali kaj...

Našo preljubo ladjico Premudo so premaknili na linijo Šipan - Dubrovnik, tako da nas je letos pričakal Ozalj, ki pa bi mu dobro delo vsaj barvanje, če ne tudi obnova.

Drugače na Lošinju vse po starem, moram pa omeniti navtično štacuno (najdite jo sami, da ne bo reklame), ki je založena v smislu - nema šta nema. Pohvaljeni!

Vransko jezero je s povšino 30 km2 največje jezero na Hrvaškem? Od leta 1999 je jezero narodni park in ornitološki rezervat, se pa v njem sme loviti ribe, najbolj je znano po krapih in jeguljah.

Park na severu obkroža močvirje, ki pa je od 18. stoletja dosti manjše. Takrat so začeli jezero meliorirati in prebili tudi kanal pri vasi Prosika. Kanal so kopali tri leta in s tem znižali gladino za tri metre.

V mestu Vrana so ostanki turške trdnjave paša Maškovića ter lep razgled na severni del jezera in vrhove dalmatinskih otokov. Seveda je ob jezeru še več zanimivosti in celo dokaj velik avtokamp, tako da se splača pogledat.

Betina je malo mestece, ki se na severni strani že skoraj drži mesta Murter. V mestu je na glavnem trgu ob privezih vse kar rabimo (trgovina, pošta, bankomat, par gostiln in seveda bar za kufe), 1Km proti Murterju je tudi večja trgovina. Takole na prvi pogled bi skoraj rekel, da je najlepše mesto na otoku.

Privezi so v mandaču, na notranji strani se lahko zgodi, da vas preseneti še kakšna tekma v vaterpolu. Gužve vsaj zaenkrat ni, pa tudi poleti se po moje ne obeta prevelika, ker je naokoli malo morje sidrišč in marin.

Za tiste, ki se iz mesta Tisno odpravijo s kolesom v Murter pa je dobrodošla informacija, da je dosti lažja pot čez Betino, čeprav na zemljevidu zgleda dlje.

Danes končno avtokamp z WiFi-jem, da lahko kaj napišem. Sicer zaklenjen, a smo si že v drugem poizkusu prihranili pot do recepcije ;-)

Na recepciji je pa tako, da te ne spustijo not,dokler si ne izbereš parcele. Torej na začetku priporočam krajši sprehod, da se ne postavimo vmes med dve glasni družini (na primer). Potem dobiš še nalepko za vetrobransko steklo, zapestnice za vstop v kamp in wc-je, pa še kartico s katero vstopaš z avtom. V glavnem, organizirano do amena.

Kamp je dolg in ozek, tako da so zgornje parcele kar daleč od morja, spodnje pa so res lepe in opremljene z vsemi priključki. Nad nami so tudi mobilne hišice, ki pa so postavljene obupno skupaj.

Pakoštane so blizu, a je izven sezone vse večalimanj zapuščeno.

Da, v tem postu sem se spravil pisat o WC-jih. Kot pravijo v neki reklami, čistoča je na prvem mestu. Druga stvar pa je, kako vse skupaj zgleda. Večinoma so to "barake" različnih oblik in velikosti, ki sicer služijo svojemu namenu, a je to to.

Tale "sanitarni čvor" je lepši, narejen v obliki haciende z osrednjim manjšim vrtom, Angleži bi mu rekli patio. Pri obnovi so žal zamenjali mediteransko rasltinje s travico, a so k sreči ohranili osnovno zamisel enostavne gradnje iz kamna in lesa. Stranišča so za razliko od temačnih čumnat, lepo prostorna in zračna.

Pred več kot dvajsetimi leti, ko so jih zgradili, so bila prava atrakcija v kampu, a tudi sedaj je težko najti boljše WC je v kampih na Jadranu.

Ta vikend smo se ustavili pred Kamenjakom in bili priča pogledu, kot bi gledal kolonijo pingvinov. Dretje otrok odmeva od sten, mame in očetje se derejo nazaj, na vsakem ravnem delu sten pa leži vsaj en človek.Skratka, sezonski vroč vikend.

Pred barom Safari je parkirano toliko pločevine, da zrak kar migota. Od daleč pa oblaki prahu prihajajočih in odhajajočih avtomobilov, na morju pa promet, kot bi bili na avtocesti. Narava bo morala počakati še par vikendov, potem pa bo tu spet mir in tišina, kakor se spodobi za t.i. park prirode.

Boka falsa ali na kartah Prolaz most, se imenuje manjši preliv med Koludarcem in Lošinjem. Globina v prelivu je malo več kot en meter, če je plima lahko tudi več, vendar s kakšno jadrnico ni za probat.

Prehod označujeta dva kamnita stebrička, ki imata tudi še vidne kavlje za privez verig, s katerimi so ga lahko zaprli. Včasih je bila na rtu vojska, zdaj pa so urejene lepe poti, ki vodijo od mesta pa vse do Čikata in naprej.

Mimogrede, glavnemu prelivu domačini pravijo Boka vera, tako da bi lahko po domače prevedli ta napačna (falsa) in prava (vera) luknja (dobesedni prevod besede boka pa bi se lahko glasil tudi usta).

V začetku junija se okoli južne obale Cresa peljala velika žival po imenu Kogo. Lastnik je Mansour Ojjeh, ki naj bi imel v lasti med drugim tudi TAG group in Mclaren. Narejena je bila leta 2006, dolga je skoraj 72m, ima 2x 1500Kw motorje in potovalno hitrost 15Kt. Ogromna barka, ki stane 476.000€ / teden v charterju.

Mimogrede pa bi lahko opozorili svoje goste, da je glisiranje v zalivu, kjer je tudi kopališče avtokampa strogo prepovedano. Eh, kaj čmo, saj so hitro odzujili mimo, kakšni drugi sralci bi znal srat celo popoldan...

Dolgo pričakovano cestninjenje istrskega Y se je pričelo, za nas, ki uporabljamo le majhen konec od Lupoglava do tunela Učka se ni zaenkrat nič spremenilo. Cestnina je 0 Kn - prvo prijetno presenečenje.

Drugo prijetno presenečenje pa je gostilna Danilea na Ročkem polju. Pozicionirana je tik ob cesti, in sto let smo se vozili mimo nje in jo ignorirali. Letos pa smo se le odločili in napadli domač kruh, pršut, ovčji sir in skuto, za glavno jed pa telečjo kračo in restan krompirček zraven. Potem pa še kroštule (flancate) kar tako, namesto sladice, na račun hiše.

Popadali smo s stolov in tako sta ratali samo dve fotografiji. Za odlično kosilo pa smo odšteli samo 25€ na osebo.

Malo naprej od Trogirja na Čiovu je avtokamp Rožac, ki se imenuje po istoimenskem rtu. Na prvi sliki se ga vidi kot zeleno zaplato, takoj desno od ladjedelnice. Kamp je lepo urejen, osebje je zelo prijazno, parcele so ravne, obala je nasuta s peskom.

Je pa majhen in cesta ter naselje je blizu, tako da ni za tiste, ki iščejo mir in odklop od civilizacije. Velika prednost je, da smo četrt ure prijetne hoje oddaljeni od Trogirja (po cesti čez hrib), če pa imamo kolo smo tik tak tam. Okrug pa je poleti tako ali tako prava riviera z zabavo dan in noč.

Parcele so razdeljene na tri cenovne nivoje, če želimo biti v prvi vrsti in brez pogleda na ladjedelnico, so že kar rahlo navite, za ostale parcele so cene normalne. Pogled na ladjedelnico niti ne moti, v večernem soncu zna biti prav lepa. Imajo tudi hiške na parcelah, kot smo uspeli videti so klimatizirane in z lastnimi wc-ji.

Nekako mimogrede smo se oglasili še v Ninu, zibelki hrvaške državnosti in pomorstva. Ljubitelji zgodovine naj si omislijo kakšno knjižico ali kar vodiča, ker je ogromno ruševin za videt. Mene je sicer malo razočaralo mesto, ni tako "kompaktno" kot npr Osor, ampak je v bistvu vas v ostankih mesta.

Restavracije imajo kar ugodne cene, nismo sprobali, ker smo bili kot že rečeno nekako mimogrede. Parkplacov je dovolj na tej in oni strani mosta, so pa v sezoni za plačat. Z barko pa se ne da priti, ker so globine minimalne (1m ali še manj). Na drugi strani mesta je raj za kite surferje, pa ne prav lep pogled na nekakšno tovarno. A niso mogli najt drugega mesta?

Molunat žal kaže žalostno podobo, ki ima sicer korenine v devetdesetih, ko so ga požgali, a vseeno veliko hišam še vedno manjka streha, da o kakšnem urbanizmu niti ne govorimo...

Pa to niti ne bi motilo, če ne bi bilo ponekod zelo nasmeteno, da ne govorimo o obali, kamor prinaša smeti iz južnih dežel in ladij, a žal ni nikogar, ki bi jih pobiral.

No, pošto bodo končno začeli obnavljati, smo videli, da je prišel tovornjak z gradbenim materialom. Na zahodni strani zaliva pa nastajajo lepe kamnite hiške. Če obrnemo pogled proti morju pa je nasploh lepo.

Na začetku maja ni bilo nič odprtega, razen AC Monika in pa lokalnega kafiča, kjer se ponašajo z prijazno postrežbo. Ponoči pa je seveda mir, ki ga včasih kali le generator bližnjega radarja...

Z manjšo barčico smo se odpravili iz Lošinja na krajši izlet v Zabodaski. Uvala ni primerna za kakšno daljše sidranje, ker je preveč odprta, za poletno kopanje pa je lahko preveč gneče. No, zdaj je bilo vse prazno.

Privezali smo se ob Stanovnikovi hiški, kjer je kakšnih 30cm globine in opazovali meduze. Kar veliko jih je bilo, tako da mi je na zadnji sliki celo uspelo uloviti dve v objektiv, čeprav se je vse bleščalo. Glede na to, da je bila voda mrzla, jih je bilo prav užitek opazovati in zraven malo meditirati.

Ta vikend so Italijani iz Padske nižine pošiljali kosme megle, ki jih je maestral nosil proti Istri. Vitriol je zaradi privetrne lege odpadel, gostilne (tiste brez barvnih fotografij hrane) so bile večalimanj zaprte in tako je padla pijača šele v lepo zrihtanem, dokaj praznem hotelskem naselju. Pa ni bil Martini, ampak Istra Vermouth, pa ni bil morski ampak rečni galeb (ni čudno da se je raje kopal v bazenu kot v morju).

V temačnih jesenskih dneh vedno razveseli prehod iz mraza v toploto in eden izmed takih je pri tunelu Sv. Rok. Jeseni se mi zdi so največje razlike, smo že doživeli prehod iz +9°C na prijetnih 21°C.

Pred kratkim sicer ni bilo tako drastične razlike, celo pot je deževalo, par km pred predorom so se začeli oblaki trgati, na drugi strani pa lep sončen dan.

Lep jesenski dan se je naredil, ko smo se odpravili domov s Paga. S trajekta se je skozi Barbatski kanal dobro videlo hiše na Rabu (mesto?). Na jug pa lepo Velebitski kanal.

Drigače pa je Žigljen čisto opustel, pokrajina kot na luni, poleti mora sonce nažigat kot se le da. Trenutno vozi na liniji trajekt Cres, Sv. Juraj pa je v rezervi.

Še ena zanimivost - črte na nebu večinoma niso od letal, ampak so posledica jutranje burje, ki naredi na nebu podoben vzorec kot sipine.

Po bonaci smo se peljali mimo najbolj severnega naselja na otoku Pagu - Tovarnele, ki ima mali pomolček, nekaj "prelepih" betonskih hiš, sidrati se pa tudi da. Če plovemo iz smeri Raba (N), ponoči pazimo na rdeči sektor svetilnika na rtu W od naselja. Podnevi pa je na plitvini oznaka.

Zadnja slika je dobra za kviz kateri otok je to... Pravilen odgovor se seveda glasi - pogled na Rt Lun iz NW smeri, otok Pag je tam čisto ozek.

Povsod naokoli plohe in nevihte, v Baldarinu pa lep septembrski dan. Jugo lepo segreje zrak in morje, tako da se kopamo in mečemo v valove, popoldan pa kratka ploha in potem relaksacija ob opazovanju mavrice in lepih oblakov....

Južni konec Cresa je raven, veter ima prosto pot, zato je vreme bolj podobno tistemu na odprtem morju - se pravi pretežno jasno. Nad višjimi otoki in nad celino pa se naredijo veliki oblaki iz katerih dežuje. Tisti dan so imeli na Reki cel dan dež...

Od 14. do 19. septembra je na Lošinju potekalo svetovno prvenstvo v podvodnem ribolovu, ko tehtajo ribe je to zelo atratkiven šport, za udeležence tudi, le navijati je malo težko.

Te fotke so od 17. septembra, ko smo šli malo "navijat" in od daleč gledali, kako se prefuravajo po plitvinah med Orudo in Cresom. Čeprav je pihal dokaj močan jugo, se je vsake toliko časa slišalo vpitje, ko je kdo privlekel ribo na dan... Sicer pa je več o tem na www.tz-malilosinj.hr

V prelivu med otočkom Kozjak pri otoku sv. Petar postavljajo nove oznake za plitvino oz. nevarnost. Zeleni svetilnik je že postavljen, kardinalno oznako za zahodni rob nevarnega območja pa v sredini septembra še postavljali.

Nočna plovba iz Ilovika proti vzhodu (Pagu recimo) bo tako poenostavljena, ker smo enkrat že ponoči vozili skozi preliv in je na desni strani res zelo plitvo, če pa je še oblačno se pa še nič ne vidi.

V Beleju na Cresu so tri gostilnice, dve ob cesti (Leut in Gromača) in pa ta tretja, ki se ji ne spomnim imena (mogoče bo kdo vedel).

V glavnem - mi se vedno ustavimo v Gromači na pol pujsa pol ovčke + njihov nad-odličen krompir. Poceni, prijazno, hitro in predvsem dobro - to je tisto, kar si predstavljamo pod pravo konobo, ki jih ob avtocestah ni več, ob lokalnih pa k sreči še vedno so.

Cena pa nesramno nizka (manj kot 150Kn po osebi tutto completo). Podobna ponudba je tudi v Leutu (zame velja kot alternacija), tam zadaj v ta tretjo pa nas nikoli ne zanese....

V Splitskih vratih je vedno kaj zanimivega, sploh če te zanimajo trajekti... Zbral sem pet fotk iz različnih obdobij:

Na prvi je trajekt Dubrovnik na plovbi iz Korčule proti Splitu, na drugi nesrečni Tim Ujević , ki je pred kratkim povzročil naftni madež v splitskem pristanišču, plove iz Starega grada na Hvaru proti Splitu.

Lastovo na tretji fotki plove iz Splita v Velo Luko na Korčuli in nato proti Lastovu, na četrti je Petar Hektorović, ki se prebija po jugu proti Visu.

Na zadnji sliki pa edini, ki ni v Jadrolinijini floti - Komiža, ki pluje iz Splita proti Milni. Katamaran Linijske nacionalne plovidbe Komiža je (skoraj) identičen kot Jadrolinijin Mediteran.

Izven sezone, med tednom letališče v Vrsarju spi spanje pravičnega. Letala pospravljena, letališče pa niti ne, daje rahlo smetiščni videz. Namesto panoramskega poleta lahko tako vidite pava ali pa malo naprej do ruševin vojašnice in še malo do lepega pogleda na vhod v Limski kanal.

Reška obvoznica je že nekaj časa štiripasovnica do Bakra (oz. viadukta Sv. Kuzam). Sicer to poleti ne bo pomagalo, ker se bodo kolone preselile naprej, ampak zdaj bomo imeli vsaj varianto, da namesto v kolono proti Bakru zavijemo na A6, pa na izhod Krk in v kolono pri mestu Križišće. Za nazaj pa seveda luksuz, v primeru da ni gužve na meji pa sploh.

Drugače pa na večini nove trase razgled na nebotičnike ovirajo visoke protihrupne ograje, na tretji sliki pa je eko tunel - sončna elektrarna.

Tole je Stella Maris in teniško igrišče v Umagu. Kamp je tak kot pred dvajsetimi leti, ko smo bili nazadnje tam, tele umetne lagune pa se ne spomnim. Pozno popoldan se je iz smeri Italije privlekla meglica.

Za vse tiste, ki se jim ne da pešačiti pa info, da vlakec vozi!

Danes je pobelilo tudi Zadar, o snegu poročajo tudi iz Šibenika, pa tudi iz Pule. Kdor ima barko v tam naj kar pripravi lopato za kidanje ;-)

Tisti sneg v Senju pa je že skopnel.

Na strani www.hak.hr imajo dober zemljevid hrvaških cest. Imajo tudi webcam slike in ti dve sta iz Senja in kot se da razbrati piha močna burja in malo sneži!

Poznopopoldanski oogled na samostan v Dalji z vrha hriba v Maredi.

Dubrovnik plove proti Splitu skozi Splitska vrata. Sprejme 1.300 potnikov in 300 avtomobilov.

Okoli Lošinja je vse polno delfinov, ko smo jih srečali smo se ustavili in so zgubili zanimanje za nas in se umaknili. Potem pa sem dal na ~2800 obratov (hitrost ko gumenjak še ne glisira, ampak rine vodo) pa so se začeli igrati okoli čolna in so naju spremljali kakšni dve milji. Sicer pa je v Velem Lošinju tudi center za delfine, vsako prvo soboto v avgustu pa imajo tam tudi Dan delfinov.

OK. Naj mi kdo razloži kje je point tako velikega gumenjaka? Pa če bi vsaj imel konkretno kabino...

Lep dan za obisk, je bil pa močan tok in so se okoli boj na zahodni strani kar delali valovčki. Je bila pa zato kristalno čista voda, kar je na žalost že bolj redkost na sidriščih.

Ja kaj pa je zdaj to? Enotrupec z nenavadno postavitvijo jambora in imenom Turbulent.

Iz Kvarnerića v Osor se pride po označenem kanalu (rdeče so na levi), v mestu je po novem ponton - majhna marina Adria, ki nudi vodo in elektriko ter privezne boje. Most v Osorju se odpira ob 9. in 17. uri.

Hiša na Orjulah je privat in ne kaže da bi imela kaj veze z nudističnim naseljem izpred 40 let. Vse skupaj je zapuščeno in zasvinjano. Zgleda da nekdo vozi ovce na pašo, ostali pa svinjarijo... Če temu obrnemo hrbet je vseeno lepo, a bi vseeno priporočal kakšno čistilno akcijo. Pri pomolu se da parkirat z gumenjakom, lahko vzdignemo motor in se zavlečemo v notranjost malega mandrača.

Vse ki čakate na trajekt obveščamo da Mini casino v Brestovi nemoteno deluje že par let in ponuja staro igrico s tremi škatlicami in eno kroglico. Kje je kroglica? Če vam ni žal 50€ jo poiščite sami, he he....

A je to Gož? Nestrupen je. Pa prijazen zgleda tudi. Se je šel malo sončit na skale. Okoli 1,5m je bil dolg.

No ja, zgodilo se je malo kasneje kot tista biblijska zgodba in mi smo bili v Iloviku... Kuul! Polepšalo potovanje nazaj domov...

Takole se pride v Veli Lošinj... Cerkev ni poševna kot stolp v Pisi, ampak jest ne znam držat fotoaparata naravnost. Pa še lepa ribarnica (ki ni delala), pa ena ulica tam nekje zadaj. K sreči ni pihalo nič in je bil vez kar miren, je precej odprto pa vsak ki pride mimo dela valove...